
Vrsta prireditve: Literarni večer
Organizator dogodka: Društvo humanistov Goriške v sodelovanju s festivalom Vilenica
Z literarnim vlakom smo lani obiskali Vilenico, letos pa se bo ta ustavila v Mestu knjige. Teden dni po Manifestu, osrednjem dogajanju letošnjega novogoriškega knjižnega festivala, bomo premišljevali Krasni novi svet. Dvojni literarni večer bomo pričeli z branji, prisluhnili bomo pisateljici Maji Haderlap in pisatelju Draganu Velikiću, preostanek večera pa preživeli v družbi in ob besedah letošnjega vileniškega nagrajenca, pisatelja Georgija Gospodinova. Boljši zaključek septembrskega literarnega dogajanja bi res težko napisali.
Več informacij: mestoknjige.si in vilenica.si
Dodatne informacije:
Georgi Gospodinov (rojen leta 1968 v Jambolu), bolgarski pisatelj, pesnik in dramatik, sodi med uveljavljene evropske avtorje in je najbolj prevajan bolgarski avtor po padcu komunizma leta 1989. Njegov prozni prvenec Naravni roman (1999; slovenski prevod leta 2005) je izšel v več kot dvajsetih jezikih. Za drugi roman, Fiziko žalosti (2011; slovenski prevod 2015), je osvojil več nagrad, med drugim za roman leta v Bolgariji, uvrščen pa je bil tudi med finaliste sedmih različnih priznanj za najboljšo knjigo. Za roman Časovno zaklonišče, ki je preveden v več kot petindvajset jezikov, je prejel prestižni književni nagradi – nagrado booker (The International Booker Prize 2023) in in nagrado strega (Premio Strega Europeo).
Maja Haderlap – rojena leta 1961 v Železni Kapli, doktorica gledaliških ved, dramaturginja, predavateljica in svobodna književnica – je v svet literature stopila kot pesnica v slovenskem jeziku. Njeni pesniški zbirki iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, Žalik pesmi in Bajalice, napotujeta na mitske korenine in magično izrekanje, a dihata sodobno senzibiliteto in poetiko. Potem ko jo je slovenska kritika že spoznala in z nagrado Prešernovega sklada tudi potrdila kot pomembno pesnico v narojenem jeziku, je Maja Haderlap izpisala svoje prve nemške verze. A zadnja pesniška zbirka, langer transit (slovenski prevod dolgo prehajanje, Cankarjeva založba, 2016), objavljena več kot 30 let po Žalik pesmih, priča, da dokončne ločitve od maternega jezika ni. Pesnica je morala preiti dolgo pot, premagati predsodke in anateme in predvsem umestiti lastni habitus. Na tej poti je nastal tudi Engel des Vergessens (slovenski prevod Angel pozabe, Litera, 2012), roman o manjšinski skupnosti koroških Slovencev na družbenem obrobju, ki je nagovoril bralce v Avstriji, Sloveniji, Evropi in zdaj že tudi drugod z aktualnostjo vprašanj o pripadnosti in identiteti v sodobnih družbah. Za roman je prejela vrsto pomembnih nagrad: nagrado Ingeborg Bachmann, nagrado Bruna Kreiskyja za politično knjigo, književno nagrado rauris, nagrado prix du premier roman étranger v Franciji, nagrado Maxa Frischa in nagrado Christine Lavant.
Dragan Velikić (Beograd, 1953) je diplomiral iz svetovne književnosti z literarnop teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Urejal je založniški oddelek Radia B92 in pisal kolumne za več časopisov (1994-99). Bil je veleposlanik Republike Srbije na Dunaju (2005-09). Je avtor devetih romanov, treh zbirk kratkih zgodb in petih knjig esejev, njegova proza je prevedena v petnajst evropskih jezikov, prejel je več nagrad, med drugim nagrado Meša Selimović za roman Rusko okno (2007), srednjeevropsko nagrado Inštituta za Donavo in Srednjo Evropo (2008) in nagrado mesta Budimpešta (2013). Živi in ustvarja kot svobodni umetnik v Beogradu.