Gorica je bila vedno mesto na meji – križišče, kjer so se srečevale in prepletale različne kulture, vere in jeziki. Njena lega na naravni geografski meji med Soško in Vipavsko dolino, Krasom, Goriškimi brdi in Furlanijo ji je zagotavljala pomembno strateško in kulturno vlogo. Okrog gradu, zidanega na vzpetini oz. »gorici«, se je razvilo naselje, ki je leta 1210 dobilo status trga, ob koncu 14. stoletja pa pravice mesta. Ključni mejnik v njegovem razvoju je listina o podelitvi tržnih pravic, ki je utrdila njegovo vlogo kot središča izmenjave in trgovine. Ta značaj mesta na meji je Gorica ohranila vse do začetka prve svetovne vojne.

Foto: Klemen Ilovar